Travma je čustveno intenziven dogodek, ki presega naše sposobnosti spoprijemanja z njim. Ob dogodku občutimo ogrožajoča se čustva strahu, nemoči, groze in izgube kontrole. Občutek varnosti je porušen. Čustva so tako zelo intenzivna in preplavljajoča, da jih ne zmoremo predelati, zato jih iz potrebe po preživetju, potisnemo v podzavest in zamrznemo v določenih delih možganov, z vsem kar smo takrat doživeli. To nam sicer omogoča nadaljevanje življenja, vendar pa nezavedno vpliva na celotno naše delovanje in se lahko izraža preko različnih telesnih in psihičnih simptomov. Le-ti se lahko pojavijo takoj ali pa leta po dogodku. Nepredelana travma vpliva na naše zdravje, odnos do sebe, na medosebne odnose, poklicno uspešnost, sposobnost razvoja lastnih potencialov in na splošno kvaliteto življenja.
Travmo lahko doživimo kot:
Akutno travmo: neposredno doživimo zlorabo, zanemarjanje, nasilje, vojno, telesni napad, naravno katastrofo, prometno nesrečo, nenadno izgubo, zdravstveni poseg, soočanje z diagnozo življenjsko nevarne bolezni.
Travmatizirani smo lahko kot opazovalci nasilnih dejanj, smrti ali težkih poškodb druge osebe, na primer brat nemočno opazuje kako oče pretepa starejšega brata.
Če takšna oseba po dogodku ostane sama s svojim doživljanjem, torej nima čustvene podpore, kjer bi dogodek lahko predelala in ga vključila v življenje imenujemo sekundarna travmatizacija.
Če pa se travmatični dogodki, kot kapljice nabirajo in vplivajo na posameznikovo doživljanje sebe, pa imenujemo kumulativna travma. Posameznikom z izkušnjo kumulativne travme je skupno, da izgubijo zaupanje vase, v druge in v življenje, zakoreninjen je občutek sramu in neustreznosti, lahko prevzamejo preveliko odgovornost za druge, so intenzivno pozorni na znake zavrnitve, izogibajo se intimnosti, prisotni so občutki nezadovoljstva, praznine, izolacije in osamljenosti.
Poznamo pa tudi transgeneracijsko travmo to je nepredelana družinska travma, ki je posledica hudega trpljenja v preteklosti (vojne, naravne katastrofe, lakota…). Vpliva na delovanje celotnega našega telesa in možganov.
Najnovejše raziskave kažejo, da se kemične spremembe, ki so posledice nepredelane travme prenašajo preko DNK zapisa, ki je nosilec genetskih informacij o posamezniku in ne le nezavedno preko vzgoje. Prenaša se skozi več generacij in se različno izraža skozi naša življenja (bodimo pozorni na bolezni, težave, ponavljajoče vzorce vedenja, ki se pojavljajo v širši družini, lahko samo v ženskem ali moškem delu družine).
Posledice nepredelane travme
Posledice so odvisne od vrste, intenzitete in trajanja dogodka, lastnosti osebe, ki je doživela ali je bila priča dogodku, čustvene podpore, ki jo je ta oseba imela ob dogodku ter odprtosti družbe za dejanje in omogočanje podpore posamezniku preko različnih programov.
Podoživljanje travmatskega doživetja: intenzivni, vsiljivi spomini in slike, sanje, nočne more, kompulzivno izpostavljanje situacijam, ki spominjajo na travmatski dogodek, intenzivne čustvene in telesne reakcije, ki spominjajo na dogodek;
Izogibanje vsega, kar spominja na dogodek: mislim, čustvom, telesnim senzacijam, krajem, situacijam, zmanjšan interes za običajne aktivnosti, opuščanje dejavnosti, vlog;
Spremembe delovanja centralnega živčnega sistema: pretirana previdnost-ves čas na preži, mišična napetost, motnje spanja, motnje koncentracije, šibkost, izčrpanost, zmanjšana kontrola impulzov, ki se izraža z razdražljivostjo in izbruhi jeze;
Spremembe v čustvovanju: velika čustvena nihanja, preplavljanje čustev, občutki tesnobe, strahu, negotovosti, panike, čustvena otopelost, občutki osamljenosti in izgubljenosti. Težave pri zaznavanju telesnih senzacij, čustev, potreb pri sebi in drugih in s tem nezmožnost ne zadovoljevanja le-teh.
Zdravljenje
Zdravljenje travme poteka postopoma, v ritmu, ki ga posameznik zmore in glede na njegove trenutne zmožnosti. Psihoterapija je učinkovita metoda za prepoznavanje travme. V varnem in spoštljivem terapevtskem odnosu se soočimo z nam bolečo travmatsko izkušnjo in z vsem kar smo globoko zakopali, da nebi več čutili. Ob tem spoznamo globine posledic travme: kako je travma vplivala na naše telesno zdravje, doživljanje sebe, naša prepričanja o sebi, kaj vse smo naredili iz zvestobe do dogodka-ov, kako je le-ta vplivala na naše odločitve in trenutno življenje.
Zdravljenje prinaša večjo notranjo povezanost in učenje skrbi zase in za svoje potrebe, vzpostavitev zaupanja vase, v svoje sposobnosti, občutek lastne vrednosti, notranje varnosti in zaupanje v druge in svet. Ob predelavi dogodka, le-ta postane del našega življenja in nas več ne moti. Z osvoboditvijo globoko zakopanih občutkov, telesnih senzacij, sprostimo tudi energijo, ki nam omogoča kreativnost in razvoj lastnih potencialov.
Proces zdravljenja potrebuje svoj čas ter zahteva od nas veliko potrpežljivosti in ljubezni do sebe, vendar je vreden za naše nadaljnje življenje.
Poznamo več psihoterapevtskih pristopov, ki učinkovito zdravijo travme. Ena od njih je novejša metoda in sicer Brainspotting.
Če ponovimo:
Številni simptomi, zaradi katerih trpimo v sedanjosti, kot so depresija, tesnoba, panični napadi, občutki nemoči, ujetosti, sramu, težave s samozavestjo, negativna prepričanja o sebi, ponavljajoči nezdravi vzorci v odnosih, stalna notranja napetost in drugi telesni simptomi, so posledica nepredelanih travmatskih izkušenj, ki so se zgodile v preteklosti. Travmatski dogodek smo morda doživeli v bližnji preteklosti, najpogosteje pa se vzrok skriva v otroštvu. Teh dogodkov se zavestno niti ne spominjamo ali pa jim ne pripisujemo večjega pomena. Nepredelani travmatični spomini ostajajo »zamrznjeni« v globljih delih možganov ter močno vplivajo na kvaliteto našega življenja.
Brainspotting je novejša in izjemno učinkovita psihoterapevtska metoda, ki s svojim delovanjem omogoča neposreden dostop do podzavesti oziroma predelov v možganih, kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini. Na ta način spodbudi predelavo bolečih izkušenj, ki niso dosegljive zavestnemu umu, ter omogoča zdravljenje široke palete psiholoških in telesnih simptomov. Pozitivni učinki zdravljenja z metodo Brainspotting so številni in vplivajo na vsa področja posameznikovega življenja.
Najpogostejši učinki so: okrepljen občutek lastne vrednosti, občutke strahu nadomestijo občutki notranje varnosti, miru in sproščenosti, zmanjšanje občutkov sramu, močnejše zaupanje vase, večje samospoštovanje, učinkovitejše spoprijemanje s stresnimi situacijami, zmožnost postavljanja meja v odnosih, zaključevanje nezdravih odnosov, zmanjšanje ali odprava telesnih simptomov ter razvijanje in uresničevanje notranjih potencialov.
O uporabi metode Brainspotting in najnovejših spoznanjih zdravljenja travme lahko več preberete tudi v knjigi »Brainspotting – The Revolutionary New Therapy For Rapid and Effective Change«. Dandanes metodo Brainspotting v svoje delo integrira na tisoče terapevtov po celem ali pa na htts://brainspotting.pro/
Vredno branja : Pogum – Kako preboleti travmo, Sanja Rozman; Kako prebuditi tigra – Zdravljenje travm, dr. Peter A.Levine
Nedavni komentarji