TRANSKACIJSKA ANALIZA
Kaj je Transkacijska analiza ( TA )?
Transakcijska analiza je sodobna psihoterapevtska metoda, je tudi teorija osebnosti in medsebojne komunikacije.
Temelji na 3. filozofskih postavkah:
- vsi ljudje so OK, ne glede na etično in religiozno pripadnost, socialni ali ekonomski status , vredni ljubezni
- vsak človek ima sposobnost mišljenja in čutenja
- ljudje sami odločajo o svojem življenj
Zato je osnovna postavka TA »Jaz sem OK, ti si OK«. (Everybody is OK) V TA se poudarja razlikovanje med OSEBO (bitje) in VEDENJEM. To pomeni, da vrednotimo le človekova vedenja, ne pa njega kot celoto. Kot primer: nekdo se v neki situaciji neprimerno obnaša, to ne pomeni, da je slab človek ampak , da je njegovo vedenje neprimerno in za tisto situacijo ali osebo nesprejemljivo.
Utemeljitelj TA je ameriški psihiater in psihoterapevt Eric Berne (1910-1970). Ime izhaja iz pojma TRANSAKCIJA – to je izmenjava sporočil med osebama. Ker je transakcija enota komunikacije, je transakcijska analiza pravzaprav analiza komunikacije.
TA kot psihoterapevstka smer se ukvarja s tem ,kar je oseba ohranila ( vzorce, prepričanja…) v sedanjosti iz prejšnjih izkušen in kako te izkušnje vplivajo na njegovo sedanje življenje.
Cilj TA kot terapija je da ljudje spoznajo , da odločitve , ki so jih sprejeli v toku življenja, ki so bile takrat ( v preteklosti) ustrezne in nujne, so lahko danes v sedanjosti neustrezne in močno vplivajo na kvaliteto življenja. Skladno z novimi življenjskimi pozicijami , kot odrasle osebe tudi spreminjamo. TA se lahko uporablja pri različnih tipih psihološkega funkcioniranja, ob vsakodnevnih življenjskih težavah pa vse do težjih psihičnih motenj.
TEMELJNE KARAKTERISTIKE TRANSAKCIJSKE ANALIZE
8 temeljnih karakteristik sodobne transakcijske analize:
Komunikacijska: to pomeni, da vključuje teorijo komunikacije. Pojasnjuje in analizira medosebne odnose in ponuja orodje za spremembo medosebnih odnosov.
Strukturalna: TA proučuje notranja pravila, notranjo strukturo osebnosti, kajti vedenja so manifestacija notranje realnosti.
Historična: individualna zgodovina posameznika ima pri razumevanju osebnosti pomembno mesto saj pomembno vpliva na posameznika v sedanjosti in vpliva na njegovo dojemanje prihodnosti. Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo posameznikov gledanje na njo (da začne svojo preteklost drugače dojemati).
Konstruktivistična: (kognitivna) ljudje ne reagirajo na realnost kot tako, ampak na svoje prevajanje ( tolmačenje) realnosti – zato je TA usmerjena k razumevanju načinov, na katere ljudje prevajajo ( tolmačijo) nekatere bistvene aspekte realnosti. Predstave o sebi, drugih in svetu se oblikujejo v otroštvu. Ko so predstave enkrat vspostavljene, človek teži k temu, da svoje predstave v vsakdanjem življenju vedno znova potrjuje.
Humanistična: Otrok zelo zgodaj razvije izkrivljeno predstavo o sebi, drugih in svetu in je po TA glavni izvor patologije zavednega in nezavednega omejevanja nekaterih osnovnih pravic otroka. Na osnovi teh predstav temelji njegovo trenutno življenje. Izkrivljene predstave pa s terapijo lahko učinkovito spreminjamo.
Dogovorna: TA psihoterapija je dogovorna terapija. To pomeni, da se terapevt in klient na začetku obravnave dogovorita glede terapevtskih ciljev. Pacienta tretiramo kot odgovorno bitje, ki lahko izkorišča svoje notranje potenciale.
Direktivna: v TA terapiji sta aktivna tako terapevt, kot klient. Klientu se ponudi aktivna vloga, kot odgovorni osebi in se kontrolira njegovo pasivnost. Klient tako prevzame odgovornost za doseganje terapevtskih ciljev, terapevt pa s svojimo znanjem pomagal klientu, da doseže svoj zastavljen cilj. Torej je terapevt pri svojem terapevtskem delu dokaj direkten.
Racionalna: terapevt vodi terapijo zavestno in premišljeno. Po končani diagnostiki naredi načrt obravnave, ki običajno vključuje več terapevtskih faz. Terapevt načrtuje terapijo in se poslužuje terapevtskih tehnik in intervencij primernih za klienta in doseganje njegovih ciljev. Vedno se upošteva klienta in njegov razum, ki ga v terapiji stimuliramo in v njem iščemo pomoč.
Osnovni koncepti transakcijske analize
Referenčni okvir
Je človekov notranji zemljevid sveta. Je sistem predstav o sebi, o drugih in o svetu. Je skupek vseh naših prepričanj, izkušenj in pričakovanj, na podlagi katerih zaznavamo in dojemamo svet. Ljudje pogosto ne reagiramo na dražljaje iz realnosti kot takšne, ampak na pomen, ki ga tem dražljajem pripišemo. Če sta naš referenčni okvir in objektivna stvarnost skladna, nimamo težav. Ko pa pride do neujemanja med našim referenčnim okvirjem in stvarnostjo imamo dve možnosti: ali prilagodimo realnost ali pa naš referenčni okvir.
Ego stanja
Bern je menil, da ima vsaka oseba tri stanja jaza ( ega) , in sicer: Odrasli, Starš in Otrok.
V vsakem trenutku funkcioniranja človek delujemo iz vsaj enega ego stanja.
Tri osnovna ego stanja so Otrok, Starš in Odrasli. Poznavanje in analiza različnih ego stanj posameznika, pripomore k razumevanju osebnostne strukture in komunikacije.
- STARŠ – kadar se vedemo, razmišljamo in čutimo na način, ki smo jih prevzeli od Staršev
- ODRASLI – kadar se vedemo, razmišljamo in čutimo na način- tukaj in zdaj
- OTROK – kadar se vedemo, razmišljamo, čutimo, kot takrat ko smo bilo Otrok
Transakcija
Je osrednji koncept v transakcijski analizi, saj je metoda dela osnovana na analizi transakcij. Transakcijo opredeljujemo kot osnovno enoto komunikacije, kjer vsaj dve osebi medsebojno participirata. Komunikacija med dvema osebama je sestavljena iz transakcijskega stimulusa prve osebe, transakcijskega odgovora druge osebe in povratnega odgovora prve osebe na ta odgovor. V transakcije so močno vključena Ego stanja. Sogovornika lahko naslovimo iz enega izmed treh ego stanj in sogovornik nam lahko odgovori iz enega izmed njegovih treh ego stanj. Na ta način lahko gledamo na komunikacijo dveh oseb kot na komunikacijo šestih ego stanj. Npr. pri eni osebi sta lahko naenkrat aktivirana dva ego stanji in komunikacija tako poteka istočasno na socialnem in psihološkem nivoju. V tem primeru gre za prikrito transakcijo. Pri analizi ego stanj uporabljenih v transakciji odkrijemo pomembna pravila za dobro in slabo komunikacijo. Berne je na podlagi proučevanja nizov transakcij razvil koncept iger. Igre najpreprosteje definiramo kot niz transakcij s trikom, ločimo med zavestnimi in nezavednim igrami.
Življenjski skript
Po Bernu je življenjski scenarij nezavedni življenjski načrt, ki ga posameznik na osnovi svojih izkušenj oblikuje v otroštvu (do približno 7 leta) in si ga kasneje v življenju vedno znova potrjuje oziroma podkrepljuje. Gre za odločitve o tem, kakšen je on sam, kako bo živel, kakšnega partnerja bo imel, kaj bo delal, itd. Življenjski scenarij je posameznikov življenjski načrt, z relativno jasno določenim ciljem, izhodom in karakterističnim zapletom, ki omogoča doseganje cilja.
Že v otroštvu naj bi si vsak od nas napisal svojo življenjsko zgodbo po principih drame, v kateri je lahko zmagovalec, poraženec ali pa nič od tega. Ta drama vključuje pomembne življenjske dogodke in zaključno sceno – tj. scenarijski IZHOD. Vse življenje nezavedno izbiramo tista vedenja, ki vodijo v smeri scenarijskega izhoda. Če drugače povemo, da oseba v otroštvu sprejme napačne zaključke o pomembnih življenjskih vprašanjih in jih vgrajuje v svoj referenčni okvir, ter kasneje v življenju živi v skladu s temi svojimi skriptnimi prepričanji, ne v skladu s stvarnostjo.
Ostali pomembni koncepti transakcijske analize so še eksistencialna pozicija, emocije, simbioza, odpisovanje idr.
Vsak človek ima kapaciteto za mišljenje in čustvovanje. Te sposobnosti pri drugih ljudeh spoštujemo spodbujamo. Vsak je odgovoren za svoja čustva – drugi nas ne morajo razžalostiti, razveseliti, onesrečiti, prizadeti in nasprotno.
Vsak človek je sposoben odločanja – sami se odločamo o svojem življenju, svojih čustvih, svoji usodi. Odločitve, ki smo jih na osnovi prepovedi in zahtev odraslih sprejeli v svojem otroštvu lahko preverimo in spremenimo.
In to nam omogoča Transakcijska analiza. Razen psihoterapevtskega dela po metodi TA, je uporabna metoda v svetovanju, izobraževanju v organizacijah, pri čemer je koncem enaki, dokler so cilji, metode in tehnike dela specifične za vsako področje.
TA se uporablja , kot individualna terapija, skupinska, partnerska, in družinska terapija.
Vredno branja: Sodobna transakcijska analiza – Novi uvod v transakcijsko analizo, Vann Jones, Ian Stewart; Jaz sem v redu – ti si v redu, Thomas A. Harris; Rojeni za zmago, Dorothy Jongeward, Muriel James,
Nedavni komentarji