Mogoče se bo komu zdelo postavljanje besede psihoterapija in tabu, kot isti besedi.
TABU je nekaj o čemer se ne sme govoriti, nekaj česar se ne smemo spominjati, nekaj o čemer ni primerno razpravljati, ker je v nasprotju s kulturnim in/ ali društvenimi normami.
Ali je psihoterapija v resnici TABU tema, nekaj o čemer se ne razpravlja in ki je v nasprotju s kulturnimi normami?
Ali smo odprti zanjo?
O čem pravzaprav govorimo , ko govorimo o psihoterapiji?
Na žalost je dejstvo, da je v naši kulturi še vedno veliko predsodkov glede psihoterapije.
V tem kratkem članku želim ljudem približati pojem psihoterapija in prekiniti tabu glede psihoterapije.
In kako, tako, da se rešimo strahov in odprto govorimo o psihoterapiji!
Beseda Psihoterapija izvira iz grške besede PSYCHO = duša in TERAPIJA = zdravljenje.
Dobesedno pomeni – ¨zdravljenje duše¨.
Sprva se je psihoterapevtsko delo navezovalo izključno na delo z ljudmi z mentalnimi motnjami, vendar leta izkušenj in pozitivne prakse so privedle do spoznanj, da je psihoterapija preveč koristna, da bi se omejevala samo na delo z ljudmi z mentalnimi motnjami.
Danes se psihoterapija sprejema, kot proces v katerem je terapevt podpora klientu na poti osebne rasti in z različnimi psihoterapevtskimi tehnikami pomaga klienti se soočiti z lastnimi problemi, čustvi in pomaga najti ustrezne odgovore in načine reševanja problemov in s cilji terapevtska procesa doseči bolj funkcionalno, celovito in z občutki podprto zadovoljstvo klienta s samim seboj, drugimi in svetom.
In kaj so miti psihoterapije?
MIT 1
¨Psihoterapija je samo za nor¨
Psihoterapija je za vse tiste, ki želijo rasti za celo življenje.
¨Namenjena je meni, ki se želim rešiti strahov od neuspeha in je namenjena vsem, ki se zaradi nekih prepričanj in odločitev, znajdemo v situaciji nerazumevanja okolja, sebe, svojih potencialov, prijateljev, bolezni, krize identitete…¨
Enostavno rečeno, psihoterapija je namenjena vsaki osebi, ki je potrebna pomoči, da reši nek problem ali je v situaciji , ko se počuti nezadovoljno.
Skozi življenje vsi ljudje pridemo do točke, ko enostavno ne vemo kako naprej in se spopadamo s krizo, kjer nas težave in simptomi ovirajo pri vsakodnevnem funkcioniranju v odnosih z drugimi in svetom.
Odločitev za psihoterapijo je dokaz, da ste odgovorni zase in druge in da si ne zatiskamo oči pred problemi.
Seveda je psihoterapija usmerjena tudi na osebe z določenimi psihičnimi težavami (depresija, anksiozne motnje, opsesivno-kompulzivne motnje, psihosomatske motnje, motnje hranjenja…) in v kombinacijo z zdravili daje izvrstne rezultate.
MIT 2
¨Ne morem neznancu govoriti o svojih najbolj intimnih problemih, občutkih, strahovih….¨
Seveda , ne takoj. Psihoterapevt je oseba, ki ima globoko spoštovanje do vas, vaših težav in tudi zaradi tega, ker ima leta svoje lastne terapije. Terapevt predvsem vzpostavi in zgradi zaupen terapevtski odnos s klientom, kar je zelo pomembno. Tudi takrat , če ima klient resne težave v funkcioniranju je terapevt tisti, ki vas razume, podpira, ohrabruje in vam pokaže pot, kako verjeti vase in v svoje zdrave kapacitete. Tako, da ima klient občutek, da na psihoterapiji prejme konkretne nasvete, kaj naredi v neki situaciji in terapevt klientu pomaga , kako sami pridet do svojih rešitev, ne da bi dal končne odgovore in nasvete.
MIT 3
¨Pri psihoterapij gre samo za pogovor, meni pa je težko opisati kako se počutim…¨
Tehnike katere se lahko uporabljajo v psihoterapiji, razen razgovora so tudi; risanje, igranje vlog, pisanje, relaksacija, vodenje vizualizacije, plesne tehnike, meditacija, delo na telesu in mnoge druge.
Cilj psihoterapije ni, da vas prepriča, da z vami nekaj ni OK in da morate postati dobri ali celo boljši.
Cilj je, da ozavestimo vzorce, prepričanja in da boljše spoznavamo sebe in posledično kvalitetnejše živimo s sabo, drugimi in svetom.
MIT 4
¨v toku psihoterapije se dogaja¨ razpad sistema ¨znotraj osebe ¨
Zapomnite si, da niste sami. Na začetku psihoterapije se med klientom in terapevtom vzpostavi zaupen odnos, ki je osnova za dobro in učinkovito psihoterapijo.
Psihoterapija je proces, ki gre skozi različne faze. Na tej poti pride tudi do odporov, kateremu lahko sledijo močna čustva – žalosti, jeze, frustracije, nemoči in občutkov nesmiselnosti, kar je pogosto posledica približevanja samemu sebi. Pomembno v tem trenutku je, da ne prekinemo terapije ampak neprijetna čustva, občutke postavimo kot temo za delo na sebi. Edino z naravo teh težkih, močnih in preplavljajočih čustev lahko gremo naprej.
Potrebno je imeti varen prostor za izražanje in svobodo, da pokažete, izrazite toliko čustev, občutkov kolikor želite v danem trenutku.
Včasih je nujno , da ponovno gremo skozi neprijetne izkušnje, čustva, občutke iz svojega življenja, kar se pa običajno spontano dogaja v času terapije, ko sta klient in terapevt pripravljena.
MIT 5
¨Psihoterapija je običajno dolgotrajna , ampak jaz potrebujem rešitve takoj.¨
Recept za življenje ne obstaja. Ne obstajajo enkratna navodila kako postati zadovoljni, srečni in izpolnjeni. Kot smo vsi mi različni, tako obstajajo različne poti, ki vodijo do sreče in zadovoljstva.
To kar posameznika dela srečnega, zadovoljnega, lahko nekoga drugega dela nesrečnega ali nezadovoljnega.
Tako, instant rešitve ne obstajajo.
Cilj terapije je tudi, da povečamo zavedanje o načinu, kako se obnašati, razmišljati in kako se počutimo v vsakodnevnem življenju. Ko vemo kaj in kako delati na sebi, je večja verjetnost, da bomo nekaj spremenili. In to trajno. V toku tega zahtevnega potovanja se pojavijo različni odpori, ker nas okolje ne podpira, ker sami sebe ne podpiramo, ker zanemarjamo svoj notranji glas ali ne znamo prepoznati lastnih potreb in ker je lažje vstajati v neučinkovitih obnašanjih, ker spremembo doživljamo, kot nekaj nepoznanega in strašnega. Zato je cilj psihoterapije tudi, da nas nauči, da smo sami odgovorni za svoje življenje in kako ga živeti.
Trajanje psihoterapije je odvisna od vrste terapije in od klientovih diagnoze, vrste, trajanja težave in od motivacije klienta.
Če se v večini ukvarjamo s simptomi. Terapija lahko taja krajši čas ( 3.- 6.mesecev), če pa se v tem času posvetimo celotnemu razumevanju klientovega obnašanja in osebnosti, lahko terapija traja dalj časa.
Seveda mnogim lahko že en pogovor veliko pomeni!
MIT 6
¨Želim garancijo, da bo moja psihoterapija uspešna in da bom rešil svoje probleme.¨
Psihoterapija ni čarobna paličica, niti psihoterapevt ni čarovnik iz Oza.
Ni dovolj, da klient prihaja na psihoterapijo in pričakuje, da se bodo stvari odvijale same od sebe. Psihoterapija je delo na sebi, kar pomeni, motiviranost in aktivno delovanje klienta v času procesa in doseganje zastavljenih ciljev, ki sta si jih klient in psihoterapevt zadala.
Garancije za uspeh, vam nihče ne more dati. Delo vsakega dobrega terapevta je, da je dobro prilagojen klientovim potrebam. Ne obstaja edinstvena psihoterapevtska metoda, ki odgovarja vsem na enak način.
MIT 7
¨Psihoterapijo izvajajo izključno psihiatri in oni radi predpišejo zdravila¨
Psihoterapevti so lahko psihiatri, psihologi in strokovnjaki drugih humanističnih znanosti npr. pedagogi, specialni pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi in tisti, ki so poleg svoje osnovne izobrazbe končali izobraževanje iz določene vrste psihoterapevtskih pristopov ( Transakcijske terapije, Geštalt terapije, Kognitivno – vedenjska terapije, Integrativne terapije in druge)
Specialno izobraževanje iz različnih psihoterapevtskih pristopov traja več let in bodoči terapevti, poleg teoretskega znanja morajo opraviti več ur dela s klienti, delo v skupini in seveda svojo lastno terapijo.
Zdravila lahko predpiše samo zdravnik oz. psihiater. Torej, če je psihoterapevt psihiater, ki je končal eno od psihoterapevtskih modalitet, lahko poleg psihoterapije predpiše tudi zdravila.
Če je psihoterapevt psiholog, socialni delavec…, ki je končal psihoterapevtsko izobraževanje, ne more predpisati zdravil, če pa ugotovi, da je to potrebno napoti klienta k psihiatru ali splošnemu zdravniku.
MIT 8
¨Psihoterapija je draga in rezervirana za bogate.¨
Ni potrebno biti bogat, da se odločite za psihoterapijo. Vse v življenju je stvar prioritete. V kolikor ste motivirani za spremembo, bo obisk psihoterapije prioriteta. Seveda psihoterapija ni poceni, še posebno v današnjih časih, ko ljudje komaj zadovoljijo svoje osnovne eksistencialne potrebe. Poseben problem v Sloveniji je, da psihoterapija ne gre na osnovno ali dodatno zavarovanje in zaradi tega je tudi nedostopna osebam , ki jo najbolj potrebujejo.
V zdravstvenih domovih, bolnišnicah, nevladnih organizacijah…, lahko dobimo brezplačni termin za razgovor s psihiatrom, psihologom, preko zdravstvene napotnice, toda pogosto to niso licencirani psihoterapevti na način, ki je tukaj predstavljen. Kljub temu pa so možne kvalitetne psihoterapije z usposobljenimi psihoterapevti vendar na žalost so te kapacitete omejene.
V večini obstajajo kvalitetni psihoterapevti, ki imajo zasebne prakse in je terapija samoplačniška.
Za klienta to predstavlja strošek. Pa kljub temu ko občutimo in spoznamo kolikšno korist prejmem od dobre terapije, je to ena najboljših investicij v življenju. Pomembno je, da občutimo ravnovesje med tem kaj plačamo in med tem kaj dobimo.
MIT 9
¨V Sloveniji obstaja velik izbor psihoterapevtskih smeri in psihoterapevtov¨
Zadnja leta se je pojavilo veliko različnih svetovanj, ki nudijo razne psihoterapevtske usluge, ki pa niso po izobrazbi psihoterapevti. Zato je pomembno, da se pri izbiri psihoterapevta pozanimamo o njegovi izobrazbi, referencah.
Z Zakonom o psihoterapiji bomo rešili tudi ta problem, kar se je pokazalo v številnih evropskih državah.
Obstajajo pa že različna združenja psihoterapevtskih smeri, ki so vključene v EU zveze in jih predstavljajo in zastopajo licencirani psihoterapevti, ki so tudi člani teh združenj.
V ta združenja so včlanjeni psihoterapevti, ki jih lahko izberete z zaupanjem saj imajo certifikate ali licence, ki so priznane v vsej EU.
Nedavni komentarji